O skladu

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SID banka sta 24. novembra 2017 podpisala sporazum o financiranju, s katerim se je oblikoval prvi Sklad skladov, namenjen uporabi evropskih kohezijskih sredstev.

Ministrstvo je SID banko imenovalo za upravljavca Sklada skladov, v katerega bo vplačanih 234,73 milijonov evrov iz evropskih kohezijskih sredstev, ki so Sloveniji v finančni perspektivi 2014-2020 na voljo do leta 2023 za financiranje razvoja in podjetništva. Sredstvom evropske kohezijske politike bodo finančni posredniki morali zagotoviti še dodatna sredstva v okvirni višini 112 milijonov evrov zaradi zahteve po finančnem vzvodu in ponovne uporabe vrnjenih sredstev, tako da bo podjetjem in drugim končnim prejemnikom skupaj na voljo preko 346 milijonov evrov.

Namen tako oblikovanega sklada je spodbujanje oziroma financiranje trajnostne gospodarske rasti in razvoja, inovacijskih vlaganj ter tekočega poslovanja z dolžniškimi in lastniškimi oblikami financiranja na štirih področjih:

• raziskave, razvoj in inovacije,

• mala in srednje velika podjetja,

• energetska učinkovitost in

• urbani razvoj.

SID – Slovenska izvozna in razvojna banka v okviru Sklada skladov prek finančnih posrednikov (komercialnih bank, hranilnic in javnih skladov) slovenskim podjetjem in občinam nudi finančne produkte, ki bodo prispevali k doseganju ciljev operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. 

Z oblikovanjem Sklada skladov je bil storjen pomemben korak v smeri prehoda iz nepovratnih v povratna sredstva z uporabo finančnih instrumentov. Povratna sredstva imajo namreč bistveno večjo učinkovitost kot nepovratna sredstva, predvsem zaradi večjega finančnega vzvoda in multiplikativnih učinkov ter revolving značaja. Zaradi uporabe finančnih instrumentov, kot so krediti, garancije, kapitalsko financiranje in podobno, ki so povratni in zahtevajo vložitev tudi lastnih sredstev in naporov s strani podjetij ali posrednikov, je v proces vgrajena tržna presoja projektov, ki se financirajo. To posledično vodi v boljšo finančno disciplino in skupaj z večjimi multiplikativnimi učinki k boljši alokaciji razvojnih sredstev. Hkrati pa se  s tem veča tudi odgovornost prejemnikov, saj se zmanjšata možnost zlorabe sredstev in vpliv na izkrivljanje konkurence, ki nemalokrat nastajata pri uporabi nepovratnih sredstvih. Ta omogočajo umetno ohranjanje sicer neučinkovitih prejemnikov na trgu, ki tako ohranjajo tržne deleže s pomočjo nepovratnih sredstev, kar  pa vsekakor ni ne trajnostno ne razvojno.

Končnim prejemnikom finančni instrumenti omogočajo višjo stopnjo zadovoljevanja potreb, in sicer tako z vidika kapitala, nižjih obrestnih mer, daljših ročnosti, manjših zahtev po zavarovanjih (ali brez zavarovanj) in daljših moratorijev.

Nove finančne instrumente SID banka razvija na osnovi predhodne ocene vrzeli financiranja, ki jo je izvedla slovenska družba PwC ter dopolnila analiza Evropske investicijske banke. Ugotovljene so bile tržne vrzeli na področjih financiranja malih in srednje velikih podjetij, raziskav, razvoja in inovacij, energetske učinkovitosti ter urbanega razvoja, zato na teh štirih področjih Sklad skladov izvaja finančne instrumente za posamezne ciljne skupine.

Informativni letak